obsoditi

obsoditi
condemn, convict, sentence

Slovenian-english dictionary. 2014.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • obsodíti — in obsóditi im dov. (ȋ ọ) 1. narediti, imeti koga za krivega česa: obsodili so ga, da je denar ukradel; obsodili so me, da lažem; s tem si se sam obsodil / po krivem obsoditi // ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • anatemizírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. obsoditi, prekleti, izobčiti: vsega novega v umetnosti ni mogoče kratko malo anatemizirati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • apártheid — a [ hajd] m (ȃ) zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki: boj proti apartheidu / obsoditi politiko apartheida …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • deportácija — e ž (á) prisilna preselitev posameznika ali dela prebivalstva v drug, oddaljen kraj: izdaji so sledile množične deportacije; obsoditi na deportacijo; politična deportacija; deportacije v koncentracijska taborišča …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • destruktívnost — i ž (ȋ) lastnost, značilnost destruktivnega: obsoditi destruktivnost take politike …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • en blòc — [anblok] prisl. (ȍ) knjiž., redko v celoti, nasploh, popolnoma: obsoditi en bloc; en bloc sprejeti, zavrniti nazore, zahteve …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • intervéncija — e ž (ẹ) 1. navadno s prilastkom dejanje, ukrep, s katerim se (odločilno) vpliva na potek česa, poseg(anje): intervencija družbenih forumov je bila v tem primeru nujna; na tekmi ni šlo brez sodnikove intervencije; hitra, pravočasna intervencija… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izdájnica — e ž (ȃ) 1. adm. listina, ki navaja količino materiala, oddanega v uporabo; oddajnica: izročiti, napisati izdajnico 2. zastar. izdajalka: obsoditi izdajnico ◊ ptt obrazec, s katerim se na pošti prevzamejo knjižene pošiljke …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izdájstvo — a s (ȃ) izdajalsko dejanje: obsoditi koga zaradi izdajstva; narodno izdajstvo; izdajstvo domovine …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izgnánje — a s (ȃ) redko izgnanstvo, izgon: dolgoletno izgnanje / obsoditi na izgnanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”